Potem ko so na AICN kot potegavščino objavili trailer za neuradni fan projekt Star Wars Animated: Tales of the Old Republic (ki sploh ne zgleda slabo za amaterski podvig), smo danes končno lahko uzrli prve posnetke iz veličine, ki se imenuje Star Wars: Clone Wars.

Gre za težko pričakovano animirano serijo iz sveta Vojne Zvezd, ki bo nadaljevala zgodbo iz izjemne risane serije Clone Wars, ki je pokazala da lahko Star Wars odlično (če ne še bolje) deluje tudi v nefilmski obliki. Tokrat bomo Yodo, Obi-Wana in Anakina torej zrli v animiranem 3d okolju – obdobje dogajanja pa bo kronološko med 2. in 3. delom filmske sage. Posamezen del bo trajal 30 minut, posneti pa jih nameravajo več kot 100. Čeprav pri produkciji ne sodeluje Genndy Tartakovsky, režiser risane serije, se nam naslednje leto, sodeč po napovedniku, obeta še ena vizualna vojnozvezdna poslastica.

Ta pa vsekakor ne bo zadnja, kajti za 2009 je napovedana tudi čisto taprava TV serija Star Wars, ki sicer ne bo imela veliko povezave z osrednjo filmsko zgodbo, vendar bo nad njo budno bdel Lucas osebno. Tako dobičkonosne franšize pač ne gre prehitro ubiti.

klik

Pa smo si jih ogledali (v kinu seveda). Film ne rabi predstavitve, saj vsi poznamo Jack Sparrowa in njegov Biser, če ga ne poznate pa eno mičkeno vprašanje – KJE ZA VRAGA VI ŽIVITE?

Pa začnimo.

Kaj je novega pri tretjem delu? Jack Sparrow je še za kakšne tri odtenke bolj nor in ekstremen, spoznamo novega pirata Sao Fenga, da sploh ne začnem o novih domislicah in fintah (prodaja arašidov se bo sigurno podvojila). Pričakoval sem več, film me je malo razočaral. Johnny Depp seveda blesti v svoji vlogi, čeprav se je treba na novega in bolj norega Jacka privaditi. Začetek filma je obupno slab, medtem ko je konec odličen. Po ogledu film pusti mešane občutke, seveda gre za legendarnega Jack Sparrowa, seveda gre za pirate (arrgh!), ampak na koncu bi zadevo lahko izpeljali tudi malo drugače (več Deppa, manj Blooma, več “piratov”, manj osladnosti). Film ni popolna polomija (že zaradi Deppa ne), ni pa nek vrhunski izdelek (se sploh ne more primerjat s prvim delom). Če bi ga uvrščal, ga bi uvrstil ob bok drugega dela in daleč za prvim.

ARGH!!!

Režiser David Fincher se je pridružil mnogim, ki so poskušali razvozlati ta primer. Da bi bil film, kar se da točen in natančen je moral skupaj s sodelavci predelati na tisoče dokumentov in dokazov in spregovoriti s preživelimi. Vse to, da bi potešil svojo željo.

V filmu poleg Jaka Gyllenhaala nastopata še Robert Downey Jr. v vlogi novinarja Paula Averyja in Mark Ruffalo v vlogi ambicioznega inšpektorja Davida Toschija.

Poleg filmov slovenskih avtorjev bodo na Dnevih etnografskega filma v SEM-u predstavljeni filmi avtorjev in producentov, ki prihajajo s Finske, iz Indije, Italije, Makedonije, Nemčije, z Norveške, iz Srbije in Švice. Dneve etnografskega filma pripravljajo Slovensko etnološko društvo, SEM in Znanstvenoraziskovalni center SAZU.

Ustvarjalci dogodka so pripravili pester program, od okroglih miz, preko rekonstrukcij starejših filmov pa do ogledov različnih etnografskih filmov. Za podrobnejše informacije si oglejte stran http://www.etno-muzej.si/dogodek.php?id=268

Kot velik oboževalec dobrih komedij (ne tistih ala Hudičevka v Pradi) sem zadnji čas na veliki abstinenčni krizi. Kaže, da folk ne zna delat več humorja na nivoju. No ja, začasno dozo odlične kakovosti sem dobila pri ogledu prisrčne Naše male mis, ki se v originalu sliši trikrat boljše (Little miss sunshine).

Debate s kolegi o tem filmu so bile kratke – vsi smo se strinjali, kar se zelo redko. Film je površinsko enostavno zabavna komedija, ki pa v svojih temnih globinah skriva močno sporočilo. Eno izmed tistih tipičnih ameriških družin, kjer je vsak od junakov opremljen z življenjsko stisko, režiserja (zakonca) Dayton in Faris (btw, prej sta snemala videospote, tale mini mojstrovina pa je bila njuna prva filmska izkušnja) strpata v kombi in pošljeta v Kalifornijo, kjer naj bi sedemletna Olive sodelovala na lepotnem tekmovanju.

Seveda brez zapletov in nepričakovanih dogodivščin ne bi šlo. Kar daje čar filmu je velik lov na srečo, ki ga oprizarja vsak od njih. Liki so domiselni, predvsem dedek je za dol past, k temu pa so ogromno doprinesli odlični igralci – Steve Carell, Greg Kinear, Abigail Breslin in v vlogi dedka Alan Arkin.

Film, ki ogreje srce in tistim s (ne bom rekla z bolj zahtevnim…) klasičnim humorjem, polepša dan.

V slovenski kinoteki se bo ta teden vrtelo precej filmov, ki so vredni ogleda. Priporočam ogled naslednjih treh filmov.

V sredo (23.5) bo ob devetih zvečer predvajanje Hustonovega filma Malteški sokol, filma iz leta 1941 s Humphreyem Bogartom v glavni vlogi. Film govori o detektivu Sam Spadu, ki se poda na lov za skrivnostnim kipcem. Film je bil nominiran za tri oskarje (dobil jih sicer ni). Film je pač klasika.

V četrtek (24.5) bo ob šestih zvečer predvajanje pravtako Hustonove Afriške kraljice, filma iz leta 51. Poleg Bogarta imamo tu še “gospodično” Hepburn . Film je postavljen v Afriko med prvo svetovno vojno. Gre za zmes romance (Bogart in Hepburn ) in pustlovščine (Nemci in Afrika ). To je film, za katerega je Bogart dobil oskarja (njegovega edinega), poleg tega je bil nominiran še za dodatne 3 oskarje.

Ob osmi uri zvečer (24.5) bo na sporedu Hitchcockov film Dvoriščno okno (1954). Film govori o fotografu, ki je med “opazovanjem” sosedov priča umora. Film je bil nominiran za 4 oskarje. Klasičen Hitchcock – ni ravno Psiho ali Ptiči, je pa Hitchcock.

Filme priporočam, ker gre za klasike in njihovega ogleda ne sme zamuditi noben samooklican ljubitelj filma

ps.

IMDb linki

http://www.imdb.com/title/tt0033870/ (Malteški sokol)

http://www.imdb.com/title/tt0043265/ (Afriška kraljica)

http://www.imdb.com/title/tt0047396/ (Dvoriščno okno)

Moore  je pred samo premiero filma dobil najboljšo promocijo, ki jo film o problemih ameriškega zdravstva lahko dobi. Njegov največji kritik in nasprotnik Jim Kenefick je objavil, da nima dovolj denarja, da bi plačal zdravljenje za ženo. Kasneje mu je Moore anonimno nakazal 12000$, da bi lahko plačal ženino zdravljenje.  Keneficku je uspelo izvedeti indentiteto darovalca in  je ponovno javno kritiziral in napadel Moora. Denar pa je vseeno vzel.

Filmska priredba najdebelejše knjige v seriji je ta teden dobila finalni filmski napovednik, ki napoveduje še več čarovniške akcije, divjanja z letečimi metlami in seksa romance, kot smo je vajeni.

Quciktime, Windows Media ali Visoka Razločnost, izbira je vaša. Samo pazite da izberete trailer in ne teaser.

Upajmo, da nas bo tretji del spet presenetil (seveda v pozitivnem smislu) in se bomo lahko znova nasmejali junakovim pustolovščinam, tokrat iskanju žrtve, ki bo Shreka zamenjala na kraljevskem prestolu.

To, da si filmski ustvarjalci izposojajo zgodbe iz raznoraznih področij, je splošno znano, vendar kljub temu preseneča naskok na eno bolj znanih serij računalniških iger – Prince of Persia. Na režiserski stolček bo sedel Michael Bay, znan kot oče Pearl Harborja, Armagedona in Bad Boysov. Iz teh bi se hitro dalo potegniti eno skupno točko – akcija. Če je akcija primerna tudi za tako priljubljeno arkadno igro, mnogo njenih oboževalcev dvomi, saj kot pravijo je prav zgodba tista, ki nosi velike zasluge za uživancijo pri igranju – tragična zgodba prelepega princa, ki se poda na pot, da reši svojo princesko pred zlobnim vezirjem, pri tem pa doživi marsikaj in premaga mariskoga.

V zadnjih delih igre je zgodba dobila še na filozofski globini, zato vsi opozarjajo, da se je treba posvetiti predvsem tej. Seveda akcije ne sme manjkati in je verjetno tudi ne bo. Film bo ogledal luč kinematografskih dvoran enkrat poznega leta 2009.