You are currently browsing the category archive for the 'Kritike' category.
Pa smo si jih ogledali (v kinu seveda). Film ne rabi predstavitve, saj vsi poznamo Jack Sparrowa in njegov Biser, če ga ne poznate pa eno mičkeno vprašanje – KJE ZA VRAGA VI ŽIVITE?
Pa začnimo.
Kaj je novega pri tretjem delu? Jack Sparrow je še za kakšne tri odtenke bolj nor in ekstremen, spoznamo novega pirata Sao Fenga, da sploh ne začnem o novih domislicah in fintah (prodaja arašidov se bo sigurno podvojila). Pričakoval sem več, film me je malo razočaral. Johnny Depp seveda blesti v svoji vlogi, čeprav se je treba na novega in bolj norega Jacka privaditi. Začetek filma je obupno slab, medtem ko je konec odličen. Po ogledu film pusti mešane občutke, seveda gre za legendarnega Jack Sparrowa, seveda gre za pirate (arrgh!), ampak na koncu bi zadevo lahko izpeljali tudi malo drugače (več Deppa, manj Blooma, več “piratov”, manj osladnosti). Film ni popolna polomija (že zaradi Deppa ne), ni pa nek vrhunski izdelek (se sploh ne more primerjat s prvim delom). Če bi ga uvrščal, ga bi uvrstil ob bok drugega dela in daleč za prvim.
ARGH!!!
Kot velik oboževalec dobrih komedij (ne tistih ala Hudičevka v Pradi) sem zadnji čas na veliki abstinenčni krizi. Kaže, da folk ne zna delat več humorja na nivoju. No ja, začasno dozo odlične kakovosti sem dobila pri ogledu prisrčne Naše male mis, ki se v originalu sliši trikrat boljše (Little miss sunshine).
Debate s kolegi o tem filmu so bile kratke – vsi smo se strinjali, kar se zelo redko. Film je površinsko enostavno zabavna komedija, ki pa v svojih temnih globinah skriva močno sporočilo. Eno izmed tistih tipičnih ameriških družin, kjer je vsak od junakov opremljen z življenjsko stisko, režiserja (zakonca) Dayton in Faris (btw, prej sta snemala videospote, tale mini mojstrovina pa je bila njuna prva filmska izkušnja) strpata v kombi in pošljeta v Kalifornijo, kjer naj bi sedemletna Olive sodelovala na lepotnem tekmovanju.
Seveda brez zapletov in nepričakovanih dogodivščin ne bi šlo. Kar daje čar filmu je velik lov na srečo, ki ga oprizarja vsak od njih. Liki so domiselni, predvsem dedek je za dol past, k temu pa so ogromno doprinesli odlični igralci – Steve Carell, Greg Kinear, Abigail Breslin in v vlogi dedka Alan Arkin.
Film, ki ogreje srce in tistim s (ne bom rekla z bolj zahtevnim…) klasičnim humorjem, polepša dan.
Sin city, brez dvoma film leta 2005, ki je odprl nove dimenzije ustvarjanja filmov, je dobil naslednika. Gre za že drugo stripovsko upodobljeno filmsko priredbo očeta stripovja Franka Millerja.
Pričakovanja so bila visoka, kaj ne bi bila po odličnih trailerjih in navdušenjem nad potikanjem v mestu greha dve leti nazaj, zato nisem mogla drugače kot da si ogledam premiero vizualno stilirizirane upodobitve zgodbe o 300 pogumnih Špartancev, ki so v legendarni epski bitki pri Termopilah v kozji rog poslali nepopisno številčnejšo perzijsko vojsko. Čeprav sem bila skeptična glede režiserja Zacka Snyderja (čez Rodrigueza ga vendar ni… no in čez Tarantina pa še koga 
), se je ta kar izkazal. Zgodba dobro teče, razen tu in tam Snyderju ne uspe ohraniti napetosti in vseskupaj nekoliko zbledi. Posebne obembe vredna je igralska zasedba z Gerardom Butlerjem (v vlogi kralja Leonida) na čelu. Film v polnem pomenu zaobjame bistvo legende, ki skozi ustno izročilo dejstva obleče v fantazijske podobe, ki poudarjajo hrabrost junakov in zlobnost sovražnikov.
Za vse ljubitelje antične mitologije, svežega filmskega pristopa, stripov, drugačnosti in mišičastih moških a must see!
Zadnji komentarji